Koromuch pita

Tokrat vam predstavljamo ... pa recimo temu, bolj zdravo varianto slane pite, ki je zasnovana iz pirine moke in koromača.



Že nekaj časa smo želeli objaviti recept, kjer bo osnovno testo za pite iz kakšne druge bolj zdrave in polnovredne moke. Po krajšem razmisleku, smo se nato odločili za piro, saj zaradi vsebnosti določenih aminokislin pripomore k izboljšanju imunskega sistema, ki je v zimskih mesecih precej na udaru. Ker je pira težja moka, kakor npr. bela pšenična, smo morali tudi premisliti, kakšen nadev bi dobro komplementiral - na koncu smo izbrali koromač, ki je po okusu bolj svež, med drugim pa naj bi pomagal pri problemih z dihali.


Torej izbrali smo eno zdravo kombinacijo, ki je odlična za zimske mesece, ko nam pade imunski sistem, začnemo kašljati in smrkati! Pa še okusna je!

Sestavine:
  • testo za pito iz pirine moke
  • koromač
  • čebula
  • česen
  • limona
  • smetana za kuhanje
  • parmezan


Začnimo pri testu, ki bo tokrat malo drugačen. Vseeno se lahko držite našega recepta za krhko testo, vendar zamenjajte pšenično moko s pirino. Morda bo za isti učinek potrebno malenkost več vode, vendar se načeloma izdela po istem principu z istimi razmerji.

Nato začnemo pripravljati nadev in sicer se vse začne pri temu, da se čebulo in koromač nareže na tanke krhlje. Ko se maslo v ponvi segreje, sprva pražimo čebulo dokler ne karamelizira in šele nato dodamo koromač.

Počakamo, da se koromač poduši in dodamo začimbe. Mi smo se odločili za svež česen, sol, poper in papriko. Potem še malo pečemo in na koncu zalijemo s kančkom smetane za kuhanje in dodamo malo limoninega soka.

Maso vlijemo v pekač, kjer je že položen testo, po vrhu posujemo še malo narezanih trših vrhnjih delov koromača. Vse skupaj pečemo na 180 °C približno 45 minut.


Ko je pita spečena, lahko po vrhu posujemo še mešanico nasekljanih listnatih delov koromača, naribanega parmezana in sveže limonine lupine. Postrežemo še vroče.

Ovseni kosmiči z borovnicami in gozdnimi sadeži čez noč

  Ni komentarjev    
Izpitno obdobje nam že diha za ovratnik, večino časa preživimo za knjigami in nimamo časa, da bi si pripravili kakšen zdrav obrok za male sive celice. Zato smo tokrat v Študentfutr rubriki posegli po preprostih, a zelo okusnih ovsenih kosmičih. 

Sestavine
  • mleko
  • ovseni kosmiči
  • ameriške borovnice
  • zmrznjeni ali sveži gozdni sadeži
  • cimet v prahu 
  • ingver v prahu

Hitra priprava ovsenih kosmičev se začne že dan pred zaužitjem. Lahko jih pojemo doma, prav tako jih lahko odnesemo s seboj na delo, v knjižnico ali na faks itd. Zvečer samo segrejemo mleko in vanj vmešamo cimet in ingver v prahu. Cimet v prahu lahko nadomestimo kar s palčko. Sestavine po malem mešamo, dokler se mleko ne začne po vrhu peniti, nato ga samo vlijemo v pripravljeno posodo z ovsenimi kosmiči. Razmerje ovsenih kosmičev in mleka naj bo približno 1:2, odvisno, kako gosto mešanico želimo.


Borovnice lahko vmešate že tu ali naslednje jutro, odvisno, kdaj imate več časa. Slednje so polne antioksidantov, ki nam med izpitnim obdobjem pridejo prav, saj dobro vplivajo na živčni sistem ter pomagajo pri urjenju spomina. 

Naslednji postopek je za bolj sladkosnede in seveda ni obvezen. Zaželeli smo si še malo gozdnih sadežev, ki smo jih povreli in z dodatkom ščepca sladkorja iz njih napravili "marmelado".
Zjutraj lahko "marmelado" iz gozdnih sadežev samo primešamo ter dodamo sveže sadje po izbiri. Sami si večkrat narežemo banano ali jabolko ter posujemo s pestjo oreščkov.


Dober tek in srečno z delom ter učenjem! 

Jagodna pita s črnim poprom



Trenutno res ni sezona za jagodičevje, vendar so imeli v zamrzovalniku shranjenih še nekaj vrečk jagod z našega vrta, ki smo si jih želeli porabiti in seveda ni boljše oblike, kot da spečemo pito s kremo iz jagod. V trgovini smo kupili še paket svežih jagod za dekoracijo in tako smo lahko že isti dan začeli s pripravo.

Ker zamrznjene jagode niso več tako aromatične kot sveže, smo se odločili, da bomo njihovo aromo okrepili tako, da v kremo dodamo črn poper. Začimba ob enem okrepi aromo kot tudi doda nekaj zanimive ostrine, kar naredi pito zagotovo bolj posebno.

Sestavine:
  • krhko testo za pite
  • dve pesti zamrznjenih jagod
  • 350 ml mleka
  • 150 ml smetane
  • 3 rumenjaki
  • 100 g sladkorja v prahu
  • 60 g škroba
  • temna čokolada
  • črn poper
  • sol
  • nekaj svežih jagod
  • agar agar ali želatina
Pri kremnih pitah je ena velika razlika in sicer, da pripravimo in spečemo testo v naprej. To najlažje naredite tako, da pripravljeno testo preprosto položite v pekač, prekrijete z alufolijo kamor nasujete suh fižol in pečete približno 20 minut na 180 °C, odstranite fižol in alufolijo ter pečete še dodatnih 10 minut. Pečeno testo se mora pred nadaljnjo uporabo pohladiti.

Pri tej piti priporočamo še nekaj predpriprav in sicer prva je, da v kolikor imate zamrznjene jagode, kot mi, le odtajate in odlijete odvečno tekočino, nato pa jagode s paličnim mešalnikom spremenite v kremo. Druga neobvezna predpriprava pa je priprava stopljene temne čokolade s ščepcem soli, s katero nato premažemo pečeno in ohlajeno testo. To boste najlažje naredili s čopičem in pazite, da ni plast predebela, saj bo potem kar izziv prebosti pito z vilico.


Priprava kreme je bolj natančno delo in osebno smo uporabili enega izmed lažjih klasičnih receptov, ki je primeren za skoraj vse vrste krem. Sprva zmešamo rumenjake z malo mleka (cca 100 ml) in počasi dodamo škrob (lahko uporabite tudi presejano moko). Mešamo toliko časa, dokler ne dobimo rahle mase.

Nad vodno kopeljo segrejemo preostalo mleko, smetano in sladkor in sicer grejemo toliko časa dokler se sladkor ne stopi. Moramo paziti, da mešanica ne postane prevroča in načeloma, ko se sladkor stopi oz. začnemo počasi dodajati škrobno mešanico in mešamo toliko časa, dokler se krema ne začne strjevati. Pri tem je včasih potreben biti potrpežljiv in stalno mešati.

Ko se je krema zgostila do želene konsistence, dodamo jagodno kremo in slabo čajno žličko zmletega črnega popra. Vse dobro premešamo in krema je končana. Načeloma lahko takšno kremo uporabite kot samostojno sladico ali pa jo vlijete v pekač, kjer že čaka s čokolado premazan spečen testo za pito.

Medtem ko se pita oz. predvsem krema hladi, lahko pripravite dekoracijo za vrh pite. Mi smo vzeli sveže jagode, ki smo jih narezali na manjše koščke. Prav tako pa smo pripravili malo želirne mešanice. Ko se je krema ohladila, smo sprva položili nanjo jagode, nato pa še zalili z želirno mešanico in tako dobili dodaten lesk.


Piščančja pita po azijsko

  Ni komentarjev    
Ker smo vsi pri Mačjih pitah ljubitelji azijske hrane, smo se odločili pripraviti azijsko navdihnjeno piščančjo pito. Pripravili smo neke vrste preprost »stir fry«, ki smo ga nato uporabili kot nadev.

Sestavine:

  • krhko testo za pite
  • kitajsko zelje
  • piščančja prsa
  • gobe (v trgovini smo dobili šampinjone, lahko pa uporabite kakšno drugo vrsto) 
  • korenje
  • mlada čebula
  • ingver
  • česen
  • čili
  • teriyaki omaka
  • sojina omaka
  • kokosovo maslo
  • five spice
Najprej si pripravimo testo za pito (uporabite lahko naš recept tukaj), ki ga nato hranimo v hladilniku, dokler ga ne bomo potrebovali. Prav tako pripravimo meso, ki ga narežemo na majhne koščke ali rezine, ter ga mariniramo v olju in mešanici začimb five spice. Pomemben del stir fry tehnike je hitrost, zato je dobro, če si vnaprej nasekljamo zelenjavo.
 V zelo vročem woku raztopimo nekaj kokosovega masla, in pustimo da se močno segreje. Dodamo gobe in jih dobro popražimo. To smo naredili, ker želimo, da gobe izpustijo večino vode še preden jih damo v testo.

Zdaj dodamo nasekljan česen in ingver, ter ju na hitro popražimo (paziti moramo da se česen ne zažge). Sledi piščančje meso, ki ga v woku pražimo toliko časa dokler rahlo ne porjavi.
V naslednjem koraku dodamo vso narezano zelenjavo, ki smo si jo pripravili, ter jo zelo hitro popečemo. Pri tem ves čas mešamo.

Sedaj lahko dodamo še dodatne začimbe in obe omaki (sojino in teriyaki). 
Če mislimo, da je naš stir fry preveč  moker in je zelenjava spustila preveč vode, lahko vse skupaj zgostimo (po kitajsko) z dodatkom škroba raztopljenega v malo hladne vode (v resnici lahko uporabimo tudi moko, npr. riževo, tapiokino, koruzno...). Po dodatku mešanice, stir fry pokuhamo še minuto, le toliko da se začne omaka gostiti.



Stir fry prestavimo v testo za pite in vse skupaj pečemo približno 40 minut na 180- 190°C.
Ker smo zelenjavo popekli le na hitro, bo po pečenju obdržala obliko in ostala rahlo hrustljava.

Pito lahko serviramo z dodatkom sladke čili omake in lahko solato.
Dober tek!

Blejska pita




Bled in kremšnita pač gresta skupaj. Tako smo se ob nedavnem obisku Bleda, ko smo tja na izlet peljali obiske iz tujine, seveda ustavili tudi na znameniti kremni rezini. Osebno sem bila malo presenečena, ko sem ugotovila, da ima kremšnita šele 60 let, saj sem bila prepričana, da gre za starejšo sladico. Po nekaj časa, nam je doma zopet zadišalo po tej sladici in tako smo prišli na idejo, da bi speklo blejsko pito. Tu seveda v resnici ne gre za nič drugega, kot kremšnito v obliki pite.
Gre za okvirno isti postopek izdelave, le da se na koncu razlikuje predvsem oblika. Ne moremo si pomagati, okroglo in v pekaču za pite nam je pač simpatično.


Sestavine:
  • listnato testo
  • 6,3 dcl mleka
  • 2 dcl smetane
  • strok vanilije
  • vanilijev sladkor
  • 10 dag + 10 dag sladkorja
  • 0,8 dag moke
  • 4 jajca


Sprva položimo listnato testo na dno pekača za pito. Priporočamo, da je malo večji kot dejansko dno. Na poseben pekač pa položimo prav tako malenkost večji odrezan krog premera pekača za pito. Slednji nam bo namreč služil kot zgornji del blejske pite. Oba dela testa preluknjajte z vilico, da se ne bo med peko napihnil. Vse skupaj pečemo na 200 °C, približno 7 minut oz. dokler ni testo zlato zapečeno.

Sedaj pride težji del in sicer izdelava kreme. Pri izdelavi krem moramo biti pa še kar natančni pri razmerju sestavin, saj to odloča o dobri kremi ali trdi polomiji. Zgoraj so navedene količine, ki zadostujejo za pekač premera 25 cm, vendar nam je nekaj kreme vseeno ostalo. Sprva ločimo rumenjake in beljake, iz teh nato naredimo sneg skupaj z 10 dag sladkorja.


Rumenjake stolčemo skupaj s preostalim sladkorjem in počasi dolivamo 0,3 dcl mleka ter nato še presejano moko, da nastane gladka masa. Preostali mleko skupaj z vanilijevim sladkorjem in vanilijo segrevamo na vodni kopeli. Malo preden bi mleko zavrelo, začnite počasi dodajati maso in rumenjakov. Ne pozabite, da morate neprenehoma mešati in poskrbeti, da se zadeva ne strdi prehitro. Ko boste dodali vse rumenjake, mešajte še toliko časa, dokler se zadeva ne zgosti. V še vročo vanilijevo kremo dodajte stepene beljake in mešajte dokler ne nastane homogena masa. Toplo maso vlijte na spodnji del listnatega testa do malo pod vrhom pekača.

Ko se vanilijeva krema ohladi, dodajte po vrhu stepeno sladko smetano, ki ste ji po želji dodali vanilijev sladkor in limonino lupino. Sedaj pride čas, da dodate krono blejski piti. Zgornji del testa razrežite na poljubno število koškov in jih položite na vrh zloženke. Vse kar še manjka je, da po vrhu posujete sladkor v prahu. Pred zaužitjem priporočamo, da pustite pito še kakšno uro v hladilniku.


Kot ste verjetno opazili, da blejska pita res ni bistveno drugačna od navadne kremšnite. Nam se je zdela prednost predvsem "nova" oblika in pa dejstvo, da zadeva ni tako visoka in se posledično z vilico malo lažje zajeme vse štiri plasti na enkrat.

Sendvič s tuninimi polpetki in domačo majonezo

  Ni komentarjev    

Tokrat smo pripravili preprost tunin sendvič malo drugače. Naredili smo tudi domačo majonezo, ki je pripravljena v samo nekaj minutah.

Sestavine:
  • 2 jajci
  • sončnično, olivno in laneno olje
  • limonin sok
  • gorčica
  • tuna
  • kisla smetana
  • malo sira (po lastni izbiri)
  • kruh
  • sveža zelenjava (mi smo uporabili korenje, papriko in paradižnik)


Začnimo s tuninimi polpetki. Tuno iz konzerve najprej odcedimo in jo nato v posodi, z vilico, razdrobimo na čim manjše koščke. Ločimo rumenjake in beljake. En rumenjak dodamo v tuno in dobro premešamo. Vmešamo še malo naribanega sira. Beljake nato trdo stepemo in jih prav tako dodamo tuni ter začinimo. Na vroči ponvi nato polpetke spečemo do lepe zlatorjave barve.


Med tem ko se polpetki pečejo, pripravimo majonezo.
Rumenjak, limonin sok, gorčico in začimbe žvrkljamo z mešalnikom (tisti z več kondicije lahko to naredite ročno). Med stalnim mešanjem počasi vlivamo olje toliko časa, dokler se zmes ne zgosti do želene konsistence. Bolj redko in nezgoščeno mešanico lahko uporabimo celo kot omako.


Sendvič samo še sestavimo. Na spodnjo stran namažemo domačo majonezo, čez položimo tunin polpetek in dodamo svežo zelenjavo. Odločili smo se za tanke rezine korenja, paprike in paradižnika.


Sendvič je tako pripravljen! Dober tek!

Kavna torta

  Ni komentarjev    
Tokrat smo pripravili nekaj malo drugačnega in sicer kavno torto. Čas priprave te torte je sicer kratek, vendar je pomembno, da jo pustimo stati v hladilniku vsaj nekaj ur. Postopek priprave zajema le kratko pečenje v pečici, večinoma pa so sestavine surove ali skuhane na vodni kopeli.

Sestavine za testo:

  • piškoti
  • sladkor
  • stopljeno maslo
  • instant kava
  •  začimbe po želji 
Sestavine za nadev: 

  •  temna čokolada
  • 6 jajc
  • smetana
  • želatine
  • sladkor
  • instant kava



Priprava te torte je precej enostavna. Za začetek si pripravimo vse kar bomo potrebovali.
Nekaj žličk želatine namočimo v mrzli vodi. Piškote zdrobimo v mešalniku ali pa jih damo v vrečko in si pomagamo z valjarjem. Zdrobimo jih precej na drobno, vendar ne v »moko«. V posodo damo piškotne drobtine in dodamo malo sladkorja v prahu (po okusu).

Stopljeno maslo lahko skupaj z instant kavo vlijemo takoj, vendar smo se sami lotili še enega vmesnega koraka. Maslo smo segreli na majhnem ognju in dodali palčko cimeta in nekaj nageljnovih žbic. To smo kuhali 20-25 minut in s tem naredili infuzijo začimb v maslu. Nežne vonjave cimeta in žbic so napolnile kuhinjo in, po dodatku v piškotne drobtine, dodale nov okus piškotom.

Ko maslo in instant kavo vlijemo v piškote vse skupaj premešamo. Masa se bo morda zdela presuha vendar se, če upoštevamo količino sestavin (2:1= piškoti:maslo), ne moremo zmotiti. Testo dobro potlačimo na dno izbranega modela za pite ali torte in pečemo na 180°C 7-10 min.

Medtem se lotimo nadeva. Pripravimo si vodno kopel (v manjšo posodo damo vodo, ki jo zavremo, nanjo pa položimo večjo posodo, ki stoji tako, da se vode ne dotika ali pa se je dotika le malo). Na vodni kopeli stopimo čokolado, ki smo ji dodali pol skodelice vode in dodamo instant kavo. Zmes pustimo da se malo ohladi.
Ponovno si pripravimo vodno kopel. Jajca ločimo na beljake in rumenjake. Rumenjake in nekaj sladkorja kuhamo na vodni kopeli toliko časa, da nastane gosta zmes (začnejo se prijemati kuhalnice). Dodamo želatino in mešamo, da se stopi.
Rumenjake in čokolado zmešamo in zmes ohladimo. Medtem stepemo sladko smetano in beljake (z malo sladkorja). Smetano in beljake vmešamo v čokoladno zmes.



Nadev razporedimo po testu in torto postavimo v hladilnik za nekaj ur.

Torta je sicer pripravljena, sami pa smo se odločili še za dekoracijo.
 Kot ste videli je torta, kljub drugačnemu postopku priprave, preprosta. Sestavine so zelo osnovne, zato marsikomu tudi obisk trgovine ne bo potreben. Popolna torta za nedeljsko popoldne!



Krhko testo za pite

Ne moremo imeti dobre pite brez dobrega testa in do sedaj o njemu nismo zapisali skoraj nič. Vendar mislimo, da je že skrajni čas, da eno objavo posvetimo nosilnemu delu pite.

Skozi naše dolgotrajno ustvarjanje smo preizkusili kar nekaj različic testa in spodaj vam bomo podali recept, ki je po našem mnenju, najboljši za pravo krhko testo in je odličen za skoraj vse vrste pit.


Sestavine:
  • moka mehka tip 500
  • maslo
  • voda
  • sol

Za dobro testo so ključni tri dejavniki:
1) izbira moke
2) razmerje masla in moke
3) temperatura!

Tako smo s preizkušanjem prišli do zaključka, da je najbolj primerna moka za peko pit pšenična tip 500 in sicer mehka. Možno je uporabljati tudi druge vrste mok, npr. ajdovo, vendar se bomo temu posvetili en drug dan in danes predstavili le klasičen recept.


Testo začnemo pripravljati tako, da naprej presejemo moko (500 g) v posodo in ji dodamo ščepec soli. Nato iz hladilnika vzamemo maslo in ga sproti režemo na manjše koščke in s prsti hitro drobimo v moko. Tu je ključno, da se masla ne dotikamo preveč in ga po nepotrebnem topimo. Maslo naj bo tudi skozi potek obdelave vedno hladno oz. stremimo k temu. V namen kakovostne pite, moramo tako nadrobiti vsaj 200 g masla.

Ko končamo, začnemo mesti in po potrebi vlijemo malo hladne vode. Načeloma bi pri zgoraj omenjenih količinah potrebovali pol decilitra vode. Testo mesite toliko časa, dokler ne nastane rahlo drobljivo, vendar homogeno.

Posodo, v kateri ste ga mesili, pokrijte s prtičkom in pustite počivati testo v hladilniku, vsaj kakšno uro. Po eni uri ga lahko vzamete ven in ponovno premesite, nato pa z valjarjem sploščite na približno 0,5 cm debeline in prestavite v namaščen pekač za pite. V kolikor imate dovolj časa, je priporočljivo, da testo vsaj pol ure pustite v zamrzovalniku.


Takšno testo lahko samostojno spečete v pečici brez polnila, tako da vsujete npr. fižol in s tem preprečite, da bi se napihnil ali pa preizkusite kakšnega izmed naših drugih receptov ;)


Čokobanana




Do sedaj še nismo postregli z receptom pite za čokoholike in tudi ta danes verjetno ne bo zadovoljila tistih pravih čokoholikov, vendar se nismo mogli popolnoma odreči sadju. Tako vam danes predstavljamo našo izbiro za čokoladno pito in sicer v kombinaciji z bananami!

Do te pite smo prišli čisto po naključju, ko nam je enkrat ostalo nekaj testa in ga nismo želeli vreči proč in smo tako skupaj skombinirali nekaj sestavin, ki smo jih ravno imeli pri roki in nastala je res čokoladna in precej težka pita Čokobanana. Čeprav težka po okusu, jo je izredno lahko pripraviti.

Ta pita pa je zaznamovala tudi naš vstop v leto 2015, kar je verjetno razvidno tudi s fotke.

Sestavine:

  • testo za pite
  • zrele banane
  • temna čokolada
  • sladka smetana
  • sol
Medtem, ko testo počiva na hladnem, sesekljamo čokolado na manjše dele in jo, v razmerju 1:1 s sladko smetano, stopimo v vodni kopeli. Vodna kopel je za topljenje čokolade ena izmed boljših metod, saj tako lažje uravnavamo temperaturo in le stežka pregrejemo čokolado. Za bolj "čokoladen" okus pa priporočamo, da stopljeni čokoladi dodate še ščepec soli.

Stopljeno čokolado s smetano pustite stati ob strani, da se malo pohladi in se lotite priprave banan. Bolj zrele banane, kot boste vzeli oz. imeli, bolj sladka bo masa, posledično pita. 
Banane morate seveda olupiti in jih potem kar vse skupaj zberite v posodi, vzemite vilico oz. kakšno podobno "orodje" in začnite mečkati banane. 

Ko boste banane zmečkali do neznane oblike, torej da deluje kot neke vrst homogena masa, vmešajte stopljeno čokolado. Ko boste dobro premešali, lahko vlijete maso v formo s testom in jo po želji dekorirate s preostankom testa. 

Pecite na 180 °C približno 45 minut.

Sendvič z melancani in sušenimi paradižniki

  Ni komentarjev    
Kot večina študentov tudi sam že ves čas svojega študija priložnostno delam. Študentsko delo ni najbolje plačano in poleg tega se moramo ponavadi sami znajti kar se tiče malice. S tem v mislih sem si že od začetka sam pripravljal malice, ki sem jih lahko vzel s sabo in s tem privarčeval nekaj denarja. Večinoma si pripravljam sendviče in druge preproste jedi, ki zdržijo v hladilniku vsaj čez noč. 
Z novim letom tako odpiramo novo rubriko Študentfutr, ki bo morda komu izmed vas ponudila idejo za pripravo malice za na delo, izlet ali samo med študiranjem. 
 Začenjamo s preprostim sendvičem, katerega sem si tudi sam večkrat pripravil, priprave vzame 15-20 minut.

Potrebujemo:
  • gorčična semena,
  • sušene paradižnike,
  • melancane,
  • slanino,
  • parmezan,
  • paradižnik,
  • balzamični preliv (ali kis)
  • štručka (ali kruh, kar nam je ljubše - sam uporabljam polnozrnato štručko s semeni)

Priprava je preprosta. Začnemo s sušenimi paradižniki, ki jih nasekljamo na manjše koščke. Vzamemo nekaj olja (najboljše je olje od sušenih paradižnikov) in prepražimo sušene paradižnike ter dodamo žlico gorčičnih semen.  Po kratkem praženju dodamo balzamični preliv (ali kis - v tem primeru pražimo še toliko časa, da kis izhlapi). Dobimo gosto kašo, ki jo bomo uporabili kot namaz za naš sendvič.

Nadaljujemo s slanino, ki jo narežemo na rezine in jo v isti ponvi pražimo na majhnem ognju toliko časa, da postane hrustljava. Slanino nato položimo na kuhinjsko krpico in s tem odcedimo odvečno maščobo. Na tej točki nam tudi v ponvi ostane kar nekaj maščobe, ki se je stopila s slanine.

Melancan narežemo na rezine debele malo več kot pol centimetra (debelina vpliva le na čas pečenja) in jih popečemo na preostali maščobi, ki je ostala od slanine. Verjetno boste morali dodati še malo olivnega olja, saj melancani zelo dobro vpijejo maščobo, ko so lepo popečeni na obeh straneh jih odstavimo z ognja in pustimo počivati nekaj minut. Pri melancanih je pomembno tudi to, da vemo kakšni so, torej moramo biti seznanjeni z njihovo kvaliteto in okusom. V primeru, da so grenki, jih prej posolimo in pustimo nekaj minut na strani. Vodo nato ožamemo in se s tem znebimo večine grenkobe.

Zdaj lahko že začnemo sestavljati sendvič. Na kruh namažemo namaz in nanj položimo rezine hrustljave slanine. Parmezan narežemo na rezine (lahko ga tudi nastrgamo z nožem, kot bi to naredili npr. s čokolado). Na slanino položimo melancane in nato dodamo rezine parmezana. Kot protiutež vsem tem okusom potrebujemo nekaj svežega. Izbira sveže zelenjave za sendvič je odvisna od vsakega posameznika. Izberite kar vam je všeč. Sam sem izbral svež paradižnik, ki se dobro ujema s sušenim paradižnikom. Dodali pa bi lahko tudi solato, vodno krešo, rukolo, sveže začimbnice, ...
Naslednji dan je sendvič mehak in sočen, saj je v vseh sestavinah dovolj vlage, ki se delno tudi vpije v kruh. Priprava sama vam bo prvič verjetno vzela malo več časa, vendar boste hitro postali mojstri, sploh če si malico pripravljate vsakodnevno.
Podobni preprosti recepti  v rubriki študentfutra sledijo ....