Potična orehova pita



Potica je ena izmed tradicionalnih prazničnih slovenskih jedi, o kateri je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Poznamo veliko različic in skoraj vsak ima svojo najljubšo. Značilna "polžasta" oblika, ki se prikaže, ko odrežemo kos je "must" na vsaki praznični mizi. Najpogosteje jo postrežemo ravno za veliko noč in božič.

Prve potice naj bi bile narejene iz sadja in medu, najbolj slovenska naj bi bila pehtranova, najbolj poznana pa orehova. Variacijo za slednjo v naši najljubši obliki - piti seveda - vam bomo predstavili v spodnjem receptu.

Sestavine:



V resnici bodo sestavine za tole orehovo potičasto pito praktično enake, kot za navadno potico, le da ne bomo imeli kvašenega testa.
Ko pripravimo testo, ki bo ponazarjal tradicionalno polžasto obliko potice, se lahko lotimo nadeva. V ponvi malce popražimo zmlete orehe, dokler ne zadiši. Nato jih zalijemo s smetano in sladkorjem, premešamo in pustimo, da se masa malo ohladi.
V naslednjem koraku dodamo limonino lupino in jajce. Dobro premešamo ter previdno dodamo sneg iz beljakov. Masa je sedaj pripravljena.
Predlagamo, da testo spečete v naprej (približno 20 minut), saj je zaradi namaza vse bolj mokro.
Ko je testo rahlo pečeno, prelijemo orehovo zmes v formo. Osebno smo se odločili pito dekorirati s snegom, saj se je ta sestavina že pojavila v masi. Po želji pa jo lahko pustite tudi odkrito.
Pečemo okvirno 45 minut na 160 °C.

Krhko testo za pite v obliki spirale


Za pripravo potičaste orehove potice, smo se odločili za malo bolj praznično testo. Zamesli smo klasično krhko testo, le da ga nismo dali takoj počivati v hladilnik.

Dodatne sestavine:

  • mleti orehi
  • sladka smetana
  • cimet

Ko imamo pred seboj testo, v manjši posodici zmešamo smetano z orehi in cimetom, da dobimo enakomerno gladko maso. Testo razvaljamo na tanko in ga premažemo s pripravljeno zmesjo. Nato ga tesno zavijemo v rolo. Priporočamo vam, da ga razvaljate na peki papirju, saj se ga potem z lahkoto zavije v rolo.

Zavito rolo ovijemo v folijo in pustimo stati v hladilniku, da se ponovno strdi. Po približno pol ure, ga lahko vzamemo ven in narežemo na približno pol centimetra debele kose. Kroge položimo enega ob drugega in jih z valjarjem "spremenimo" v enotno ploskev, ki jo lahko prestavimo v formo za pite.


To je priljubljeno preigravanje s testom in namesto mešanice orehov lahko za premaz vzamete tudi samo cimet, čokolado ipd.

Ljubljanski lonec

  Ni komentarjev    
Mačje pite predstavljamo Ljubljanski lonec, skupnost za vse kulinarične navdušence!



Ljubljanski lonec bi postal prvi kulinarični inkubator v Sloveniji. To idejo lahko podprete na crowdfunding strani Fusedrops. Trenutno potrebujemo vašo podporo v obliki "like-ov" na spletni strani projekta Fusedrops, saj bi se radi uvrstili med top deset projektov. Pravo delo pa se bo začelo v aprilu, ko bo kampanja uradno online. O točnem datumu vas še obvestimo!

Kulinarični inkubator je prostor, ki deluje kot prava profesionalna kuhinja, s to prednostjo, da si jo deli več posameznikov. Vsak, ki deluje znotraj inkubatorja, ima tako možnost, da se spozna z vso profesionalno opremo in pa tudi s pravili, ki jih sodijo k tovrstni profesiji.
Spoznali smo, da večina kulinaričnih start upov začne s preizkušanjem ideje v lastni kuhinji, vendar je zaradi regulative to ilegalno in lahko pride do neželenih problemov, ki si jih na začetku poti težko privoščimo. Prav tako jih večina ostane le na stopnji ideje, saj nimajo možnosti ugodne implementacije. Najeti prostor s profesionalno kuhinjo oz. si jo zgraditi iz nič je ogromen strošek, ki predstavlja nevarnost, da projekt propade. Namesto, da bi se osredotočili na kvaliteten izdelek, se morajo tako boriti za vsak evro, da lahko poravnajo stroške.

S kulinaričnim inkubatorjem se lahko reši marsikateri problem, s katerim se srečamo na začetku. Na enem mestu je na voljo vsa oprema, ki se jo potrebuje, prav tako pa se gradi na skupnosti s podobnim razmišljanjem, kar lahko pripomore k hitrejši uresničitvi projekta preko izmenjave idej in mnenj. Uporabniki plačujejo manjše najemnine le za čas, ko uporabljajo prostor, ta pokrije stroške prostora in uporabe opreme.

Ljubljanski lonec bi bil tako primeren za ljubiteljske kuharje, ki želijo gostiti večerje v bolj profesionalnem okolju, kot tudi za mlade podjetnike, ki bi radi začeli z neke vrste kulinaričnim projektov - bodisi dostava, catering ipd.





Ljubljanskemu loncu lahko sledite tudi na naslednjih straneh:

Veselimo se skupnega kuhanja in hvala za podporo!

Čemfet

  Ni komentarjev    


Pomlad se je prebudila in gozdovi in travniki so polni trobentic, zvončkov in drugega rastja. Med njimi je tudi čemaž, užitna trajnica iz roda lukov (Allium), kamor spadajo tudi čebula, česen in por. Čemaž ima v Sloveniji več imen: divji česen, medvedji česen, kačji lek, štrkavec … Raste po gozdovih celotne Evrope in zahodne Azije, do višine približno 1900 metrov.  Tako kot nabiranje drugih gozdnih sadežev, je nabiranje čemaža pri nas dovoljeno za lastno porabo. Pri nabiranju bodite le previdni, da ga ne zamenjate s strupeno šmarnico ali drugimi neužitnimi pomladnimi poganjki.

Čemaž je bil že od nekdaj cenjen kot živilo in zdravilo,  saj ima blagodejne učinke na krvni obtok, prebavne in dihalne poti. Čemaž lahko jemo surovega v solati, skuhanega kot zelenjavno prilogo ali pa stolčenega v namaz. Lahko ga tudi vlagamo v olje in tako shranimo za poletje.


Za kombinacijo z čemažem smo izbrali feto, bolj iz radovednosti, kako se obnaša v pečici in paradižnike za malo svežine. Rezultat je čemažasto sveža pita, primerna za sončne dni.

Sestavine:

  • krhko testo za pite
  • čemaž
  • feta
  • paradižnik češnjevec
  • sol in poper
  • oljčno olje
  • limonina lupina
  • balzamični kis
Pripravimo krhko testo, ga damo počivati in namestimo v pekač. V posodo nadrobimo feta sir in dodamo narezane paradižnike in čemaž. Osebno smo pustili večje kose čemaža, vendar ga lahko tudi nasekljate na drobno. 

Pri našem eksperimentu se je zmes po peki rahlo drobila, če želite to preprečiti, lahko tu dodate kakšno jajce. Dodamo sol in poper toda bodite pazljivi, saj je feta sama po sebi že nekoliko slana. Na koncu smo zaradi arome dodali še malo oljčnega olja, balzamičnega kisa in limonine lupine.



Zmes dobro premešamo, jo razporedimo na testo in prestavimo v peč na 160° za približno 45 minut. Testo v tem primeru ni potrebno speči v naprej.



                                                  

Brutalna pita



Cider oz. jabolčno vino, je kot že ime pove, alkoholni napitek iz jabolk. V slovenščini imamo še nekaj izrazov za jabolčna vina, med bolj poznanimi mošt in tolkovec.
Vendar smo imeli v mislih za ta recept francosko različico cidra. Tu so poznali različico te pijače že za časa Rimljanov. V večji meri cider proizvajajo v Normandiji in Bretaniji od tu prihajata tudi dve glavni različici. Medtem ko v Bretaniji izdelujejo cidre doux, ki je bolj sladek, je Normandija poznana po cidre brut, ki je bolj suh. Slednjega smo tudi uporabili v spodnjem receptu, saj se bolj prileže za pripravo slanih jedi.

Sestavine:
  • pirino testo za pite
  • cidre brut
  • piščanec (prsi)
  • por
  • šalotke 
  • korenje
  • kumina
  • sol in poper

Najprej se lotimo osnovnih sestavin. Šalotke na drobno sesekljamo, prav tako na manjše koščke narežemo korenje, por in piščanca.

Na maslu popražimo šalotke, da postanejo steklene, pazimo pa, da se nam ne zažgejo. Nato v ponev dodamo korenje in piščanca. Ko se meso popeče, dodamo še por. Začinimo po okusu. Mi smo se odločili za preprosto kombinacijo soli, popra in kumine.


Nekaj časa pečemo, nato pa zalijemo s kozarcem cidra. Dušimo približno 10 do 15 minut oz. toliko časa, da cider popari, saj masa za pito ne sme biti preveč tekoča.


Ko imamo občutek, da je masa pripravljena, jo prestavimo v pekač, kjer je že položeno testo. Osebno smo izbrali pirino različico, saj je ta bolj polnega okusa. Predlagamo, da naredite pokrito pito, saj ne želimo, da se masa preveč izsuši. Pečemo okvirno 40 minut na 160 °C.

St. Paddy's Pita

  Ni komentarjev    
Verjetno vsi vemo, da govedina in pivo odlično pašeta skupaj. Kaj je boljšega kot golaž in dobro pivo? S tem v mislih smo se za St. Patrick's day odločili obe sestavini združiti v piti. Priprava te pite sicer vzame več časa, zato je to odlična priložnost, da naredimo večjo količino polnila za pito in si pustimo možnost da pripravimo več pit, ter katero od njih tudi podarimo. Poglejmo si torej eno izmed variacij pite z govedino, pivom in pečeno zelenjavo.

Sestavine:

-        testo za pite
-        govedina (kupite govedino za golaž ali katerega izmed »manj kvalitetnih« rezov)
-        čebula
-        oranžno korenje
-        rumeno korenje
-        peteršiljev gomolj
-        paradižnik
-        sladek krompir
-        nekaj koščkov zimske buče (uporabite tisto, ki vam je najljubša)
-        pivo (uporabili smo Adnams Smoked Ruby Beer, zaradi močnega dimljenega okusa)
-        paradižnikov koncentrat
-        sol, poper, rožmarin, lovorjev list, koriandrova semena, kumina, peteršilj

Kot ponavadi lahko začnemo s pripravo testa. Govedina se mora kuhati čim dlje, zato nadaljujemo z dušenjem govedine. Nasekljamo čebulo in jo prepražimo. Dodamo nasekljan česen in zdrobljene začimbe ter pražimo še toliko časa, da se česen zmehča. Nato dodamo koščke govedine, ki jih na hitro popečemo in nato vse skupaj zalijemo z malo vode (še bolje bi bila jušna osnova). Na koščke narežemo tudi eno rumeno in eno oranžno korenje in ju dodamo v lonec.


Preostalo korenje, korenino peteršilja, bučo olupimo in narežemo na velike kose. Pripravimo si velik kos aluminijaste folije, zelenjavo položimo na folijo, potresemo z rožmarinom in pokapamo z olivnim oljem. Zelenjavo nato zavijemo v folijo in jo v pečici pečemo vsaj eno uro na 170°C.


Prav tako na koščke narežemo sladek krompir, ki mu dodamo maslo in ga pečemo v pečici (brez folije, le v pekaču), dokler ni pečen.

Medtem pazimo na govedino in dolivamo vodo, da se govedina počasi duši.

Po vsaj eni uri (bolje je ura in pol), ko je zelenjava v foliji pečena, jo vzamemo iz pečice in narežemo na koščke. Pomembno je da preden zelenjavo dodamo k govedini, preverimo, če se je meso že dovolj dolgo dušilo in postalo mehko. Ko je dovolj mehko, dodamo pečeno zelenjavo in pečen sladek krompir. Opazili boste, da sladek krompir in buča zelo hitro razpadeta. Zmes bosta zgostila, prav tako pa dodala odličen, skoraj karamelni, kostanjast okus.


Takoj po dodatku zelenjave, vse skupaj zalijemo s pivom (za eno pito boste potrebovali vsaj eno malo pivo) in dušimo toliko časa, da se vse skupaj zgosti.
Na koncu dodamo še manjkajoče začimbe po okusu, malo peteršilja, rožmarina in vse sokove, ki so ostali na foliji po pečenju zelenjave.


Sledi le končna sestava pite. Testo razvaljamo in ga namestimo v model. Dodamo naše bogato goveje polnilo in pito pokrijemo. Vse skupaj pečemo 45-50 minut na 180°C.


Pri tej piti se lahko izmislimo mnogo variacij - od izbire piva, do zelenjave ali mesa. Tudi nekatere tehnike lahko izpustimo ali pa zamenjamo z nam bolj ljubo tehniko (namesto pečenja zelenjave, jo lahko na primer, samo dušimo skupaj z govedino), vendar vam priporočamo, da poskusite naš recept. Variacije tega recepta pa gotovo sledijo tudi na našem blogu.

Dober tek!

Malousse



Navdih za tole pito je prišel s Pinteresta, samo ne popolnoma. Brskala sem za novimi navdihi in oči so mi padle na čudovito črno belo in rdečo pito. Barve so me prevzele in želela sem ustvariti nekaj podobnega, četudi mi morda ni popolnoma uspelo. Iz originalnega recepta, ki je bil zapisan pod sliko, bi lahko ustvarili pito iz mascarponeja, bele čokolade in malin. Jaz pa sem zadevo malce obrnila in ustvarila pito iz moussa iz bele čokolade in na vrhu dekorirala z malinami.

Sestavine:

  • testo za pite + kakav
  • smetana
  • bela čokolada
  • želantina
  • maline
  • sladkor
Tokrat smo si zaradi kontrasta želeli temnejše testo, zato smo že v fazi, ko zmešamo moko in maslo, dodali nekaj žlic kakava v prahu in ga tako potemnili ter dodali čokoladno aromo. Ko je testo počivalo nekaj časa v hladilniku, smo ga dali v manjše forme za pite in zopet postavili za nekaj minut v hladilnik, nato pa spekli "školjke". Pri temu receptu namreč potrebujemo v naprej spečeno testo.

Priprava moussea je precej preprosta. Nad vodno kopeljo damo četrtino smetane in za tretjino več bele čokolade. Počasi mešamo, da se čokolada stopi. V stopljeno čokolado nato vmešamo malo želantine (mi smo vzeli 3 liste za približno 1 dcl smetane in 130 g čokolade).

Medtem, ko se stopljena čokolada ohlaja, stepemo preostalo smetano. Nato v stepeno smetano postopoma vlivamo stopljeno čokolado in jo dobro premešamo. Četudi deluje masa precej tekoče, bo že po pol ure v hladilniku precej "moussasta".

Ko imate strjen mousse, z njim previdno napolnite "školjke". Po vrhu jih zgladite in malo potresite.


Pite ponovno postavite na hladno in medtem pripravite maline. V kolikor imate sveže, je najlepše, da jih postavite po vrhu. Mi smo imeli še nekaj ostankov zamrznjenih in smo s kupčka izbrali nekaj lepših celih, ki smo jih postavili po vrhu kreme. Ostale pa smo na grobo zmešali z vilico in jih prelili po vrhu. Za dekorativen in svetleč videz, lahko maline prelijete še s kakšno žlico želantine, ni pa potrebno.

Banana-cheesecake pita



Ta pita pa je nastala na pobudo kolega, ki se je zaželel nekaj skutnega z banano. Tako smo malo razmišljali in se spomnili, da lahko ustvarimo okusno banana-cheesecake pito. Četudi v njej ni veliko banan, ima na koncu precej intenziven okus. Tako da je to zagotovo nekaj za vse ljubitelje banan!

Sestavine:
  • testo za pite
  • 150 g kremnega sira
  • sladkor (cca 2 žlici)
  • moka (pol žlice)
  • 1 jajce
  • 1 banana
  • smetana (cca 0.5 dcl)

Medtem ko testo počiva v hladilniku, vzamemo kremni sir in ga zmešamo, da postane mehak. Nato dodamo sladkor, moko in jajca. Vse dobro premešamo, da dobimo enakomerno rahlo maso.

V posebni posodi zmečkamo banano, da je čisto mehka in ji prelijemo malo smetane. Vse dobro premešamo in nato dodamo k ostali masi.


Ko imamo pred seboj enakomerno maso, jo lahko zlijemo v formo za pite, kjer je že položen testo. Ker gre za relativno mokro maso, svetujemo, da testo pred tem pečete obloženega s peki papirjem in obteženega s fižolom ali testeninami približno 10 minut na 160 °C. Šele nato vlijte maso in pustite v pečici približno 35 minut.

Sladka bučna pita

  Ni komentarjev    
Ena izmed sladkih pit, ki ste jo lahko videli na Dnevu restavracij je bučna pita. Pripravili smo jo z eno izmed zimskih buč, uporabili smo namreč Hokkaido bučo. 
Sladke pite iz teh buč se zdijo malo nenavadna izbira, vendar verjetno vsi poznamo praznične ameriške bučne pite, vsaj iz risank in filmov. Tudi drugod po svetu se zimske buče uporabljajo v širokem spektru jedi, od tempure, stir-fry jedi, juh, solat do kandiranih buč, pudingov, sladoleda, pit in še mnogo drugih.

Buče so poleg tega, da so zaradi preproste priprave izjemno hvaležna sestavina v kuhinji, tudi zelo zdrave, saj so polne vlaknin, ki pomagajo pri uravnoteženi prebavi. Celo nekateri prehranski dodatki za mačke z prebavnimi težavami vsebujejo zimske buče. Buče so res zelo vsestranke, uporabimo pa lahko cel plod, tudi semena.

Predstavljamo vam eno izmed različic bučne pite.

Sestavine:
  •         sladko testo za pite 
  •         Hokkaido buča
  •         kremni sir
  •         3-4 jajca
  •        sladkor
  •         cimet
  •         muškatni orešček
  •         ingver v prahu
za kremno dekoracijo:
  •         sladka smetana
  •         kisla smetana
  •         sladkor v prahu
  •         kardamom
  •         vanilija
  •         strjevalec smetane




Na začetku seveda najprej pripravimo testo. Tokrat smo uporabili sladko testo za pite.

Ko testo počiva v hladilniku začnemo s pripravo nadeva. Najprej pripravimo parilnik in začnemo segrevati vodo. Medtem buči odstranimo semena, jo olupimo in narežemo na manjše koščke. Za eno veliko pito boste potrebovali približno tretjino buče. Bučo nato kuhamo na pari dokler ni dovolj mehka, da jo bomo lažje pretlačili v pire.

V večji posodi nato vso pretlačeno bučo zmešamo z enako količino kremnega sira in dodamo 3-4 jajca (odvisno od velikosti). Vse skupaj dobro vmešamo in dodamo sladkor po okusu. Več sladkorja omili tisti skoraj orehast okus buče, vsekakor pa sladkor dodajte po svojem okusu.


Na koncu mešanico le še začinimo. Ingver, cimet in muškatni orešček se zelo dobro podajo k buči, zato z začimbami ni treba varčevati.

Testo razvaljamo in položimo v pekač. Ker želimo čim bolj krhko testo ga pečemo na 180°C, 15 minut brez polnila. Testo nato vzamemo iz pečice, vlijemo našo bučno mešanico in vse skupaj pečemo še vsaj 20 minut, verjetno pa se bo zmes popolnoma strdila šele po 25 minutah, zato pito med pečenjem večkrat preverite.

Medtem ko se pita hladi, lahko pripravimo tudi kremo, ki jo postrežemo k piti. Sladko smetano stepemo s strjevalcem smetane in vanilijo. Vmešamo še kislo smetano, kardamom in sladkor.


Kremo lahko namažemo na pito ali pa jo postrežemo kot prilogo.

Dober tek!



Krhko testo za pite #2

  Ni komentarjev    
Poglejmo si še eno variacijo testa za pite. Ta različica je izhaja iz Francije in je tam tudi bolj popularna. Testo se v resnici od krhkega testa za pite razlikuje le po dodatku jajca v maso. Jajce sestavine bolj poveže in vse skupaj naredi bolj krhko.

Sestavine:
  •        300g moke
  •        200g masla
  •        1 jajce
  •         voda
Postopek izdelave testa je zelo preprost. Priprave se lotimo tako kot v receptih, ki smo jih že objavili. Pomembno je, da so vse sestavine ohlajene. Začnemo s pripravo »parmezana« iz moke in masla, ki smo ga narezali na koščke. Ko moko in maslo dovolj fino vmešamo da dobimo strukturo parmezana dodamo jajce in vse skupaj dobro premešamo. Po potrebi dodamo vodo, vendar jo dodajamo zelo počasi, saj že jajce v testo doda nekaj tekočine.


Nastalo homogeno zmes nato nekajkrat pregnetemo in pustimo počivati v hladilniku vsaj pol ure. Gnetenje testa naj bo čim krajše, saj z manipulacijo testa višamo temperaturo, zaradi česar se maslo začne topiti.

Sami po pol ure  testo vzamemo iz hladilnika, ga razvaljamo in položimo v model, ter vrnemo v hladilnik dokler ga ne potrebujemo.
V receptih, kjer testo pečemo preden dodamo polnilo, ga pečemo 12-15 minut na 180°C.

Testo se lahko uporablja za sladke in slane pite. Pri sladkih pitah poskusite tudi z dodatkom 50g sladkorja v prahu.

Dober tek!


Bretonska pita



Se še spomnite knjige Iskanje izgubljenega časa Marcela Prousta in pa njegovih magdalenic? No nekaj podobnega se zgodi meni, ko zadiši iz pečice po mlečni torti. V spominu se vrnem v Bretanijo, kjer sem prvič poskusila Far Breton in zazdi se mi, kot da sem bila tam ravno včeraj.
Zadnjič sem se torej preigravala z idejo o piti, ki bi bila v resnici Far Breton. Gre za res preprosto torto, kjer so praktično glavne sestavine mleko, jajce in pa suhe slive!

Ker je za Bretanijo značilna tudi uporaba ajde, smo za testo izbrali ajdovo moko, ki pa smo jo uporabili tudi v masi in tako ob enem ustvarili našo prvo brezglutensko pito.


Sestavine:
  • dobre 3 dcl mleka
  • 3 jajca
  • 3 žlice sladkorja
  • ščepec soli
  • 4 žlice moke (mi smo uporabili ajdovo in riževo)
  • suhe slive
  • testo iz ajdove moke

Priprava pite je res preprosta! Medtem ko testo počiva v hladilniku, zmešamo skupaj mleko, jajca, sol in sladkor. Ko je vse dobro premešano, počasi skozi sito dodajamo moko in ponovno premešamo, da dobimo enakomerno maso.

Priporočljivo je, da postavite mešanico vsaj za kakšno uro v hladilnik. V tem času lahko obložite pekač s testom, ga postavite še za cca 10 minut v hladilnik in nato pečete predhodno na 160 °C približno pol ure. V tem primeru je to pomemben korak, saj je masa izredno mokra in je že tako možno, da premoči testo.


Ko je testo pečeno, vlijemo maso in potresemo suhe slive. Ponovno postavimo v pečico. Tokrat naj se vse skupaj peče še nadaljnjih 45 minut.

Nekaj opozoril in priporočil: Osebno smo po degustiranju spoznali, da bi pri tej piti okus prišel bolj do izraza, če bi bilo več mase. Posledično vam priporočamo, da vzamete globlji pekač. Prav tako pa se ne ustrašite, če bo pita oz. masa še vedno malo "plesala", ko jo boste vzeli iz pečice. Popolnoma se strdi šele, ko se ohladi.